Fotografije z razstave nakita in draguljev v Narodnem in Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Metka Megušar Bizjan vse od leta 1992 ustvarja nakit za potrebe gledališča, različnih snemanj, fotografiranj in drugih priložnosti. Sprva se je želja po oblikovanju nakita pojavila zato, da bi z njim dopolnila kostumografije, kasneje pa je ob študiju likovne pedagogike pričela raziskovati nakit kot malo plastiko. Pri tem jo je posebno spodbujala profesorica kiparstva, prof. Dragica Čadež. Bolj mistično noto pa njen nakit dobi, ko prične obiskovati šolo simbolov pod mentorstvom g. Aristida Havlička. Od vedno jo je zanimala simbolika mističnega in magičnega, pomen starodavnih simbolov ter njihova uporaba v sodobnem oblikovanju.
Oblikovala je kolekcijo nakita na temo horoskopa, amuletov in talismanov ter za potrebe različnih predstav ali posameznikov. Pri tem je uporabila stare pisave in simbole, pri oblikah pa so ji bili v inspiracijo nakit in obredna orodja starodavnih ljudstev ter njihovo prepletanje s popolnoma futurističnimi oblikami. Posamezni kosi njenega nakita so videti kot mala bitja iz vesolja, voluminizirano mehkih, skoraj organskih linij. Srce in bistvo vsega pa sta vedno kristal ali poldragi kamen. Sam nakit brez kristala se ji zdi kot bitje brez življenja. Vrednost samega kamna se ji ne zdi tako pomembna, bolj jo pritegnejo prosojni v kabošon brušeni kamni, pogosto z zanimivimi vključki, ki pa imajo dostikrat zbirateljsko vrednost. Materiali, v katerih oblikuje, so različni: razne modelirne mase, keramika, srebro, belo zlato, zlato, platina.
O njenem nakitu je bil posnet zelo odmeven prispevek v oddaji “Evropski kulturni magazin Alica”, ki je bil zasnovan kot dokumentarec, v katerem novi lastniki njenega nakita razlagajo nenavadne zgodbe, ki so se jim v zvezi s tem nakitom zgodile.
Imela je tudi tri razstave: prvo v Cekinovem gradu v sklopu obsežnejše razstave nakita, drugo v galeriji Equrna v okviru projekta “Vodnjak želja”, ki sta ga skupaj s sodelavko Ireno Tozon Mrhar pripravili kot One Fiction Factory, in tretjo kot del obsežne razstave nakita in dragih kamnov “Dragulji: v kamen ujeta barva” v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kasneje je s svojim nakitom in avtorskim tekstom sodelovala tudi pri knjigi “Dragulji” avtorjev Miha Jerška in Mete Dobnikar. O njenem nakitu je bilo napisano kar nekaj člankov, velikokrat pa ga nosijo znane medijske osebnosti. Oblikovala je tudi nakit za našo vrhunsko atletinjo Jolando Čeplak, ki so ji ga nato podarili njeni mednarodni sponzorji.
Starodavne oblike njenega nakita nas spomnijo na naš kozmični izvor in nam pomagajo, da bolje izrazimo namero svoje duše. Je nakit, ki dviguje samozavest, transformira in povezuje.